E-ARK Consortium
Delavnica je potekala v torek, 28. maja, v Bruslju, kjer je sodelovalo približno 50 ljudi, tako na kraju samem kot na spletu. Dvourni dogodek je bil osredotočen na predstavitev najnovejših rešitev, izvedbenih izkušenj in sodobnih raziskav na področju ohranjanja geoprostorskih zapisov. Predstavitelji so razpravljali tudi o aktualnih vprašanjih, izzivih in pomenu dolgoročnega arhiviranja in dostopnosti digitalnih geoprostorskih zapisov.
Delavnico je odprl Fulgencio Sanmartín, referent pri GD CNECT Evropske komisije, ki je v svojem uvodnem govoru poudaril pomen eArchivinga v programu DIGITAL Europe. Izpostavil je tudi vlogo geoprostorskih zapisov in pomembne povezave s 3D digitalno kulturno dediščino. Na koncu je pripomnil tudi, da je na tem področju potrebnih več sredstev za usposabljanje.
V prvem pogovoru so člani ekipe eArchiving Consortium predstavili novosti v najnovejši specifikaciji vrste informacij o vsebini eArchiving (CITS) za digitalne geoprostorske zapise. Gregor Završnik iz Geoarh.si je pokazal, da ni bilo večjih sprememb v osnovni specifikaciji zaradi njegove generične zasnove, ki spodbuja posvojitev. Vendar je bila v smernice za izvajanje specifikacije uvedena nova vsebina. Smernice zdaj prikazujejo tudi primere, kako lahko organizacije uporabljajo strukturo map CITS za shranjevanje povezanih podatkovnih elementov in opozarjajo na uporabo enoličnih trajnih identifikatorjev. V drugem delu pogovora je Anita Graser z avstrijskega tehnološkega inštituta predstavila nov postopek objave dokumentacije in kako lahko uporabniki prek GitHuba bolje prispevajo svoje poglede in vsebine.
Drugi govor sta predstavila Ivars Bergmanis in Sanita Krumina iz latvijske geoprostorske informacijske agencije (LGIA). Predstavili so svoje izkušnje in obseg projekta digitalizacije geoprostorske dediščine. Projekt je vključeval digitalizacijo geoprostorskih informacijskih fondov LGIA, vključno z daljinskim zaznavanjem fondov, kot so materiali za fotografiranje iz zraka in zgodovinski geoprostorski material iz vseh disciplin in obdobij od leta 1900 do danes. Projekt je v teku in naj bi se zaključil leta 2030. Dostop do digitalnih geoprostorskih materialov bo spodbudil gospodarsko dejavnost, saj bo skrajšal čas za sprejemanje odločitev.
Tretji govor je predstavil tudi član geoprostorske skupnosti Markus Jobst iz avstrijskega zveznega urada za meroslovje in geodezijo. Njegov govor je bil usmerjen v poglede na prihodnje zahteve v smislu storitveno usmerjene arhitekture in umetne inteligence. Ključno sporočilo je bilo, da današnja vrednost geoprostorskih zapisov izhaja iz njene medsebojne povezanosti in bi morala biti kot taka na voljo tudi po arhiviranju. Še en vidik, ki ga moramo ohraniti, je odkrivanje podatkov s kodami identifikatorja digitalnih predmetov (DOI), ki jih prejme vsak predmet. Na koncu je dejal, da obstaja velika potreba po dolgoročnih strategijah za ohranitev sedanje tehnologije, kot sta SOA in geoprostorska infrastruktura znanja.
Zadnji pogovor je imel Marjan Ceh z Univerze v Ljubljani, Slovenija. Predstavil je raziskavo, ki obravnava univerzalno ontologijo geografskega prostora (UOGS) kot orodje za razlago in ponovno uporabo geoprostorskih zapisov za ljudi in stroje. V svetu, kjer orodja umetne inteligence, kot je Chat GPT, ustvarjajo veliko vrednost, je potreben vztrajen način shranjevanja znanja in organiziranja zapisov, tako da ti sistemi umetne inteligence dajejo natančnejše rezultate. In ontologija je eden od odgovorov na ta problem semantične infrastrukture. Po kratkem uvodu v semantične koncepte je predlagal uporabo UOGS kot semantičnega referenčnega sistema, s katerim bi lahko primerjali različne geoprostorske sisteme upravljanja zapisov skozi čas in med seboj. To bi lahko pripomoglo tudi k uskladitvi različnih geoprostorskih informacijskih podatkovnih zbirk, ki bodo sčasoma arhivirane v enem nacionalnem arhivu in v različnih nacionalnih arhivih v EU.
Objavljene predstavitve dogodka so zdaj na voljo, posnetki pa bodo objavljeni v prihodnjih tednih.